Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 10. november 2023 ― Razstava z naslovom Napačna ladja predstavlja celostno prostorsko delo umetnika Damijana Kracine, sestavljeno iz kombinacije novih in starejših del, ki s svojimi zgodbami in vizualnimi zasnovami vpeljujejo večplastne pomene. Tudi tokrat se umetnik v svojih delih posveča fiktivnim, fantazijskim, distopičnim, a nemara dokaj verjetnim scenarijem potencialnih prihodnosti najrazličnejših živih bitij, ki domujejo na planetu Zemlja. Kracina tudi s pričujočo razstavo nadaljuje svojo značilno satirično interpretacijo sobivanja različnih vrst živih bitij in tehnoloških priprav, kar z vizualnimi sredstvi prenaša v humorne objekte in prostorske instalacije. V preteklih dvajsetih letih je pogosto ustvarjal oblike in podobe namišljenih živih bitij, ki bi lahko obstajala v geološki zgodovini, a so postala žrtve enega od velikih izumrtij v dolgi zgodovini planeta. Tudi s svojimi novejšimi deli se še vedno ironično odziva na interpretacije razvojne teorije in ostale hipoteze o nastanku sveta, ki tudi v času empirične znanosti še vedno zlahka burijo duha. Hkrati pa aludira na aktualna okoljska nesorazmerja v sodobnem svetu, ko je velika množica divjih živih bitij zaradi razbohotenja človeka kot ultimativne invazivne vrste obsojenih na propad in izginotje. Razstava Napačna ladja tako namiguje na idejo o poskusu pobega človeške vrste iz prenasičenega planeta z vsemirskim plovilom, ki potnikom vsaj navidezno omogoča (skoraj) vse potrebno ugodje, ki pritiče sodobnim življenjskim slogom. Pobeg v širjave in globočine onkraj človeškega zaznavnega sveta, kjer naj bi popotniki oziroma ubežniki nemara našli bolj ugodno okolje, ki ga je mogoče dlje in bolj kakovostno izkoriščati, je zaznamovan z večno željo človeka po popolnem primatu in večnem odkrivanju novih svetov in organizmov. Miha Colner kustos The exhibition entitled Wrong Ship installation by the artist Damijan Kracina presents an integral spatial installation, composed of a combination of new and older materials that introduce multifa

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. november 2023 ― Naslov razstave se je utrnil po zadnji katastrofalni povodnji, ki je opustošila atelje in vsaj v strokovnih krogih dobro znani zenovski vrt Gustava Gnamuša. Z absurdno domislico, ki je neke vrste paradoks, je slikar zaobjel že pripravljene slike za razstavo, ki so se izmaknile vodni ujmi. Naslavljanje posameznih umetniških del ali njihovih sekvenc je praviloma retrospektivno dejanje, ki ne more ničesar dodati likovni stvaritvi. V najboljšem primeru naslov lahko ponudi iztočnico za razmislek o delu, ki ga označuje, njegova uporabnost pa je odvisna od gledalca in njegove senzibilnosti. Gnamuševa slika v kompleksnosti spoznavnega aparata na privilegirano mesto postavlja vid. Ob trditvi Franka Stelle, da "vidiš, kar vidiš", je Gnamuš vprašal, "kaj pa dejansko vidiš?" in opozoril na fluidnost vtisov v percepcijskem aparatu in na pogoje percepcije, ki vplivajo na vidno zaznavo in znano lahko spremenijo tudi v neznano. Slike, ki znajo plavati Njegovo barvno polje sledi pojavom v perifernem delu vidnega polja, v območju, kjer se pojavljajo potujitve, fantazme, fluidnost in neopredeljivost notranjih razmerij. Barvnih nians, njihovih stikov, prostorskih razmerij ni mogoče opredeliti, saj se s premikanjem pogleda po slikovni ploskvi ti nenehno spreminjajo. Gnamuševa slika zahteva neko vrsto nevtralnosti, stanje razpuščene, razsrediščene zavesti v stiku s svetom brez hierarhij, stanje, kot ga predpostavlja npr. meditacija v zenbudizmu. Njeno bistvo je neposredno izkustveno samouresničenje. Na ta način se vsakokratni akt gledanja v sliki vzpostavi povsem na novo kot ekskluzivno doživetje. Svoje slike je zelo pogosto naslavljal indiferentno "brez naslova", kar je mogoče razumeti kot odrekanje referenčnih točk gledalcu, da bi nevtraliziral percepcijski proces. Kakorkoli Gnamuš naslovi svoja dela, najsi bo to hermetični "Brez naslova" ali alegorična iztočnica, naslovi k umetnini sodijo kot označevalci njene individualnosti, omogočajo njeno identifikacij in tu se njihova uporabnost

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. november 2023 ― Naslov razstave se je utrnil po zadnji katastrofalni povodnji, ki je opustošila atelje in vsaj v strokovnih krogih dobro znani zenovski vrt Gustava Gnamuša. Z absurdno domislico, ki je neke vrste paradoks, je slikar zaobjel že pripravljene slike za razstavo, ki so se izmaknile vodni ujmi. Naslavljanje posameznih umetniških del ali njihovih sekvenc je praviloma retrospektivno dejanje, ki ne more ničesar dodati likovni stvaritvi. V najboljšem primeru naslov lahko ponudi iztočnico za razmislek o delu, ki ga označuje, njegova uporabnost pa je odvisna od gledalca in njegove senzibilnosti. Gnamuševa slika v kompleksnosti spoznavnega aparata na privilegirano mesto postavlja vid. Ob trditvi Franka Stelle, da "vidiš, kar vidiš", je Gnamuš vprašal, "kaj pa dejansko vidiš?" in opozoril na fluidnost vtisov v percepcijskem aparatu in na pogoje percepcije, ki vplivajo na vidno zaznavo in znano lahko spremenijo tudi v neznano. Slike, ki znajo plavati Njegovo barvno polje sledi pojavom v perifernem delu vidnega polja, v območju, kjer se pojavljajo potujitve, fantazme, fluidnost in neopredeljivost notranjih razmerij. Barvnih nians, njihovih stikov, prostorskih razmerij ni mogoče opredeliti, saj se s premikanjem pogleda po slikovni ploskvi ti nenehno spreminjajo. Gnamuševa slika zahteva neko vrsto nevtralnosti, stanje razpuščene, razsrediščene zavesti v stiku s svetom brez hierarhij, stanje, kot ga predpostavlja npr. meditacija v zenbudizmu. Njeno bistvo je neposredno izkustveno samouresničenje. Na ta način se vsakokratni akt gledanja v sliki vzpostavi povsem na novo kot ekskluzivno doživetje. Svoje slike je zelo pogosto naslavljal indiferentno "brez naslova", kar je mogoče razumeti kot odrekanje referenčnih točk gledalcu, da bi nevtraliziral percepcijski proces. Kakorkoli Gnamuš naslovi svoja dela, najsi bo to hermetični "Brez naslova" ali alegorična iztočnica, naslovi k umetnini sodijo kot označevalci njene individualnosti, omogočajo njeno identifikacij in tu se njihova uporabnost